Moja pot se ni začela s študijem ali izbiro poklica. Začela se je veliko prej, z iskanjem odgovorov na vprašanja, ki so me spremljala že od otroštva. Zakaj ljudje drug drugemu povzročamo bolečino? Kaj človeku daje občutek varnosti? In kaj pomeni biti zares sprejet?

Dolgo sem iskala odgovore najprej zase. Prav osebne življenjske izkušnje so me naučile, kako pomembno je, da ima človek ob sebi nekoga, ob katerem se lahko počuti slišanega, razumljenega in sprejetega. Nekoga, ki ga ne poskuša spremeniti, ampak mu pomaga ponovno odkriti stik s seboj.

Sčasoma sem spoznala, da se veliko sprememb začne pri odnosu, ki ga imamo do sebe. Verjamem, da je ljubezen do sebe temelj, iz katerega lahko rastejo bolj zdravi odnosi, več notranjega miru in bolj kakovostno življenje. To zame ni sebičnost, ampak odgovornost do sebe in do ljudi okoli nas.

Verjamem, da ima vsak človek svojo zgodbo, svoj ritem in svojo pot. Želim ustvarjati varen, topel in sprejemajoč prostor, kjer lahko človek raziskuje sebe, zaceli ranjene dele in postopoma odkrije svojo notranjo moč.